En vikend sva bila s fantom na čagi od prijatelja. Na tej zabavi je bila tudi moja sestrična, s katero si nisva ravno najbolj dobri, ker mi gre na živce, ker se tako nosi in je egoistična, vedno se mora vse okrog nje vrteti drugače ni srečna in vesela, meni pa gre to zelo na živce, ne prenesem takšnih ljudi, niti se nisva pogovarjali, ker sem jo komaj gledala tam, sploh pa se je cel čas kaj je bila tam skoz samo hvalila in hvalila.

No, nočem vam težiti s svojimi težavami, kako mi gre kdo na živce, ampak morala sem malce obrazložiti. Kar vam hočem povedati je to, da mi je takoj, ko sem to „madam“ zagledala, mi je v očke padla njena prelepa srebrna zapestnica. Nisem je upala niti vprašati kje jo je kupila, ali dobila, ne vem, ker me je skoz tako vzvišeno gledala, da bi jo najraje focnila. Od tiste čage sem vsak dan in noč samo o tisti zapestnici razmišlljala, nikakor mi ni šla iz glave.

Potem pa sem enkrat bila v nakupovalnem centru, sem čakala mamo, da sem jo pobrala iz službe in sem šla v center malo po trgovinah, in uganite kaj, videla sem to zapestnico!!! Takoj sem jo vzela iz tistega stojala in niti cene nisem takoj pogledala, šele nato ko sem bila pri blagajni sem pogledala ceno, ampak ni bila tako pretirana. Sem si tako pri sebi mislila, ahaaa, ti sestrična vzvišena, ne boš samo ti imela te super prelepe zapestnice, tudi jaz jo imam sedaj, muahaha.

Potem pa sem šla še po drugih trgovinah, cela vesela in sem na koncu našla in kupila še dve majčki, ene hlače in jaknico. Tisti dan je bil res odličen za mene, ker sem našla popolnoma celo opravo zase.

Kot izgleda moraš iti v trgovski center samo tako, ne z namenom da boš kaj kupil ampak samo tako, ker se nimaš kam za dat, potem boš ziher imel srečo in našel tisoč in eno stvar zase.